Montessori je način pedagogike in vzgoje, ki je v zadnjem desetletju dobil na popularnosti po celem svetu, filozofija Montessori načel pa se je prenesla tudi v šole in vrtce, saj jih je zares veliko prevzelo to vzgojno metodo, predvsem gre tu za privatne ustanove.
Maria Montessori: Kdo je bila in kakšna je njena zgodba?
Vzgojna smer je dobila ime po Marii Montessori, italijanski zdravnici, rojeni leta 1870 . Bila je ena prvih žensk v Italiji, ki je pridobila uradno izobrazbo zdravnice. Sprva je želela postati inženirka, potem pa si je premislila in sledila svojim medicinskim sanjam. Svoja pedagoška načela je začela razvijati že leta 1897, ko se je udeležila predavanj na to temo na Univerzi v Rimu. Na začetku svoje medicinske kariere se je veliko ukvarjala z otroci, ki so imeli motnje v razvoju. Ker je mednarodno o vzgoji in delu z otroci tudi predavala, je veljala za veliko zagovornico pravic žensk in otrok s posebnimi potrebami.
Spoštovanje otroka
Montessori pedagogika temelji na spoštovanju otrokovega temperamenta in osebnosti, spodbujanju njegove samostojnosti, k temu, da ga obravnavamo kot unikatno bitjo in se prilagajamo njegovi hitrosti razvoja. Spoštovanje med starši in otroki naj bi teklo vzajemno, odnosi naj bi bili avtentični, obe strani pa bi morale spoštovati posebnosti pri enem in drugem. To je zelo pomembno za otrokov občutek avtonomije, da tudi on nekaj velja in da zmore stvari sam.
Vpijajoči um
To načelo se osredotoča na to, da se otrokom omogoči učenje s preprostim raziskovanjem sveta, v katerem so bili rojeni. Prvih 6 let življenja je pri metodi Montessori zelo pomembnih, saj je takrat otrokov čas za razvoj ključnih stvari, kot so usvajanje jezika in osnovne motorične sposobnosti.
Montessorijeva je opazila, da so otroci željni učenja ter zlahka absorbirajo informacije iz sveta okoli sebe. Menila je, da se učenje dogaja ves čas. Otroci informacije vpijajo čisto v vsakem trenutku, ne glede na to, kako pridejo do njih ali v kakšni obliki. Zaželeno je, da delamo čim več na raznovrstnih oblikah učenja, ko so otroci še mali in si stvari izredno hitro zapomnijo. To je tudi čas, da svojim otrokom privzgojimo osnovna načela in vrednote.
Čutni pripomočki pri učenju imajo izjemen pomen, saj se tako razvija in pridobiva izkušnje z vsemi čuti. Otroci delujejo z rokami in razumom in tako gradijo svoj svet in znanje s serijo poskusov in napak. Tako omogočamo t. i. “samovzgojo” o kateri bomo več napisali malo nižje. Material je narejen tako, da otrok ne potrebuje prisotnosti ali posredovanja učitelja.
Upoštevanje občutljivih obdobij
Morda ste pomislili, da pri tej točki ciljamo na tako pogosto uporabljene “faze” otrokovega razvoja, a v resnici se občutljiva obdobja ne nanašajo na faze, kot pogosto doživljamo otroke pod vplivom čustev ali hormonov, temveč bistvene mejnike v njihovem učnem procesu. Večina teh občutljivih obdobij vključuje otrokove interese, osredotočene na razvoj določene veščine. Vsak otrok ima obdobje, ko je nadpovprečno pripravljen na učenje, zagnan in z neverjetno hitrostjo vpija informacije okoli sebe. Montessori profesionalci so usposobljeni za opazovanje svojih učencev in prepoznavanje takšnih občutljivih obdobij, da bi učencem zagotovili prave vire in orodja za podporo in pospešitev njihovega učenja.
Metoda Montessori prepoznava tri razvojno pomembne starostne skupine: 2–2,5 leta, 2,5–6 let in 6–12 let. Učenci se učijo z dejavnostmi, kot so raziskovanje, različni poskusi in eksperimenti, red, ponavljanje, abstrakcija in komunikacija.
Predpripravljeno okolje
Učilnica Montessori je okolje, ki je bilo zasnovano tako, da močno optimizira učenje. Zastavljen je tako, da otroke spodbuja k dejavnostim in materialom po lastni izbiri. Daje jim svobodo, da stvari počnejo sami in s svojim tempom. Učitelji bi ga morali organizirati na urejen, a neodvisen način.
Če želite resnično spodbujati učenje Montessori doma in v razredu, uredite spalnico svojega otroka na podoben, a udoben način. Poskrbite za nizke odprte police, založene z igračami za rekreacijo, kot so kocke in manipulatorji. Poskrbite, da se bo vaš otrok lahko premikal in imel veliko za početi. Optimizirali bodo prostor in materiale, če bodo imeli enostaven dostop.
Senzorična igra omogoča vzpostavljanje nevronskih povezav, razvoj mišljenja, učenja in ustvarjalnosti. Spodbuja razvoj govora in jezika, kognitivni razvoj, razvoj fine in grobe motorike ter spodbudno vpliva na čustveni in socialni razvoj otroka.
Zato je naša senzorična miza odličen način, da se otroci naučijo raziskovati svet okoli sebe, reševati probleme, razvijati ustvarjalnost in še mnogo več. Napolnite jo lahko z vodo, peno, mivko, kinetičnim peskom, kockami, naravnimi materiali…
Samovzgoja
Avtoizobraževanje (imenovano tudi samoizobraževanje) je koncept, da se otroci znajo izobraževati sami in učiti samostojno. To je preprosto eno najpomembnejših prepričanj/načel, ki se uporabljajo v metodi Montessori. Učitelji Montessori so odgovorni za ustvarjanje okolja, v katerem lahko njihovi učenci to počnejo z lahkoto. Zagotoviti morajo tudi navdih, vodstvo in spodbudo, ki jo učenci potrebujejo za samozavestno izobraževanje.
Prepoznavanje te sposobnosti pri otrocih je včasih lahko težko, vendar je to nujno in zdravo. Delo in igra sta pri otrocih sočasni in ju je treba zelo spodbujati, saj sta eden od najbolj temeljnih vidikov njihove rasti.